Christian Bender

foto: Aljaž Bezjak
Že ko sem od prijatelja prvič slišal za Christiana, se mi je zdel zelo zanimiva oseba. Čeprav precejšen del skejterjev večji del ustreza stereotipu, pa jih veliko s tem stereotipom nima skupnega skoraj nič. V naslednjih vrsticah si preberite, kdo je nemški "pastor", ki dandanes skejta na Ptuju.




Kako se je začela tvoja pot na skejtu?
Uf, od takrat je minilo že kar nekaj časa … skoraj 20 let(!)

Takrat so vsi skejtali. Skupaj smo se furali po ulicah. Delali smo “powerslides” in podobne zadeve. En kolega je celo imel mini rampo za hišo oz. za hišo svojih staršev.

Potem smo dobili park od občine. Tam sem bil večino časa. Včasih je prišlo kar nekaj dobrih skejterjev iz okolice. (Eden ima danes http://www.mob-skateboards.com/. En drug je menedžer nemškega Lakai teama.)

Dobri časi.

Kdaj pa si se odločil, da boš duhovnik/pastor?
Moram priznati, da meni izraz duhovnik/pastor čudno zveni. Ampak niti ne bi vedel kako bi to boljše opisal ;). V protestantizmu pač ni tako pomemben “položaj” ali naziv.

Samo tega nisi hotel vedeti ;) …

Po šoli sem se spraševal, kaj bi delal. Pol sem se odločil za teologijo, ker sem hotel vedeti malo več o svoji veri, o Svetem Pismu itd. Ni pa bilo sigurno, da bom to “poklicno” delal.

Potem sem enostavno ostal pri tem.

Všeč mi je, ker lahko združujem veliko stvari. V bistvu ti lahko koristi vse, kar znaš. In seveda sem prepričan, da je vera v Jezusa prava stvar. To je zame bistvo krščanstva, ne raznorazni nauki, ampak Jezus kot oseba.

Kako se na tvoj poklic odzivajo drugi skejterji, prijatelji?
Normalno. Nimam slabih izkušenj. Saj me poznajo. Drugače pa ljudje niti ne povejo kaj dosti o tem, kaj mislijo.

Vidim, da tudi spremljaš dejavnosti drugih vernih skejterjev (Skate Bible). Kakšno mnenje imaš o tistih, ki svoje nauke delijo ob vsaki priložnosti?
Nekateri znajo iti ljudem na živce … ne glede na to, ali so verni ali ne ;)

Na Skate Bible sem naletel nedavno. Po mojem so fantje pošteni. Njihov način mogoče ni za vsakega, ampak meni se zdijo njihove zgodbe zanimive, to kar povejo o svojem življenju.

Včasih je kdo od njih tudi na Berricsovi strani. Ko je bil Steve Caballero tam, je bil po mojem precej sproščen in simpatičen.

Torej, kaj mislim? Mene osebno ne moti, če je kdo prepričan o nečem in to tudi pove. Kot kristjanu pa ti ni treba prepričevati ljudi. Važno je, da si pošten. To je bolj prepričljivo od tisoč besed …

Od kod pa odločitev, da se z družino preseliš v Slovenijo?
Ko sva prišla, sva bila še sama. Zakaj sva prišla, pa je dolga zgodba. Odločilen je bil obisk prijateljev v Mariboru. S tem se je vse začelo.

Kako bi življenje tu primerjal z življenjem v Nemčiji?
Po mojem sploh ni takšna velika razlika. Saj smo še vedno v Evropi.

Slovenija pa je zanimiva dežela. Dejstvo, da je majhna, ima tudi svoje prednosti. Nekako se tukaj počutim bolj mobilnega. V hipu si v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem ...

In seveda uživam v lepi naravi.

Slovenščino baje že obvladaš, čeprav velja za precej težek jezik...
Res je, Slovenščina je težka. Dvojina, dovršni in nedovršni glagoli, potem še raznorazni dialekti …

Moraš se navaditi na to, da se včasih počutiš kot bedak. Potem je vse okej. ;)

Lahko komuniciram, ja. Sem pa še daleč od tega, da bi obvladal vaš jezik …



Zakaj pa si se potem iz Ljubljane preselil na Ptuj?
Zaradi megle ;) … Ne, v Ljubljani sem hodil na tečaj Slovenščine. Ampak od samega začetka je bil plan, da pridemo sem, ker imamo tukaj veze.

Kakšna se ti zdi scena na Ptuju?
Presenečen sem bil, da tu sploh obstaja "scena". Na začetku sem opazil samo BMXerje (ki so mimogrede res dobri!). Glede na velikost mesta je scena kar razvita. Meni so ljudje kul.

Ampak to drži tudi za skejterje, ki sem jih spoznal v Ljubljani, Mariboru in drugje po Sloveniji. Pa še dobri so …

Opiši malo svoj vsakdan. Kot slišim, ti za skejtanje ostane kar dosti časa…
To je zelo odvisno. Zadnje čase je bilo bolj malo časa za skejtanje.

Moj dan lahko izgleda precej različno. Ponavadi preživljam veliko časa doma za mizo …ampak tudi med ljudmi.

Ni vedno enostavno ločiti svoj prosti čas od dela … in obratno. To pa zato, ker je moje delo več kot poklic in ne gre za dobiček, temveč za odnose. Slabo bi se počutil, če bi kdo imel vtis, da mu hočem nekaj prodati ...

Ponavadi sem precej fleksibilen s časom. To pa tudi pomeni, da ob petih nisem gotov z delom.

Vidim, da te zanima tudi montiranje in snemanje. Od kod pa želja po tem?
Snemam predvsem za družino in prijatelje. Tako je nastal "benderTV". Večina posnetkov ni za širšo javnost. Samo tu pa tam objavim kaj na facebooku ali na youtubu.

S kako opremo snemaš?
Moja oprema je čisto preprosta. Za snemanje uporabljam digitalno kamero Panasonic Lumix TZ7. Glede na to, da je samo digicam, kar v redu snema. Prednost te kamere je da jo lahko nosiš s seboj vsepovsod … Vse kar je nad tem je na žalost takoj veliko dražje in manj mobilno.

S Ptujčani tudi veliko potujete v bližnje skejtparke. Kateri ti je najbolj všeč?
Varaždin. Boksi in curbi kot pesek na morju, pa še ful dobro mini rampo imajo.

Medijsko se skejtanje promovira kot nekakšna alternativa običajnim vrednotam. Kaj ti gre po glavi, ko vidiš firme Baker, Deathwish in na primer revije kot je Thrasher ali kot je bil Big Brother?
Hhm. To je skoraj filozofsko vprašanje. Kakšne so običajne vrednote? …

Ko vidim Baker itd. vidim predvsem poseben style … neke vrste rock'n'rolla. Zame to ne predstavlja skejtanje.

Meni je pri skejtanju všeč ustvarjalnost, izvirnost, domišljija. To je seveda bolj redko pri nečemu, kar je tako popularno postalo, kot je skejtanje. Vendar se mi zdi, da je to bilo značilno za skejtanje od samega začetka … vsaj za tiste ki so se resno s tem ukvarjali.

Na srečo takšni primeri obstajajo tudi danes …

Poglej npr. "To ni hec". To je zame eden najboljših skejterskih filmov zadnje čase. Zato ker je nekaj posebnega in ni samo "copy&paste" variante ameriških filmov.

To je to.

Kako pa je kaj znanje nemščine Slovencev?
Gotovo boljše kot znanje slovenščine Nemcev … hehe.

Kaj ti gre po glavi, ko vidiš koga skejtati pri kaki cerkvi ali cerkveni zgradbi? Naš župnik nad tem baje ni najbolj navdušen.
Verjamem. ;)
Cerkev zame ni zgradba, cerkev so ljudje. Nič ni svetega v samem objektu. To se pravi, da generalno gledano nimam nič proti. Druga stvar je, če nekaj namenoma uničiš.

In kaj meniš o sami komercializaciji skejtanja? Prinaša več slabih ali pozitivnih sprememb?
Kaj pa vem. Kot najstnik sem en čas ostal edini skejter v vasi. Na enkrat so vsi začeli rolati. Če komercializacija pomaga da je stvar bolj popularna ni to tako slabo. Drugače verjetno ne bi imeli skejtparka na Ptuju in podobno.
Zaradi tega pa imaš na žalost tudi ljudi v biznisu ki nimajo pojma za kaj gre.
Tudi za gozd ni najboljše … ;)

Za konec pa še koga pozdravi…
Pozdrav seveda svoji družini … drugače pa vsem prijateljem v Sloveniji (druge itak ne bodo razumeli kaj tu piše ;)) in še posebej Ptujčanom.

Hvala tebi za intervju in Mitji za pobudo!