Luka Pen

portret, foto Jani Kukec
Dandanes težko najdeš skejterja, ki se ga bo vsak najprej spomnil, ko omeniš neko mesto. Luka Pen je s skejtom že blizu konca dveh desetletij, tako daleč pa je lahko prišel le z zelo močno voljo. Naslednje besede so posvečene zgodovini skejtanja v Mariboru in hkrati njegovi osebni poti na štirih koleščih.


Kdaj si začel skejtati in katere spote se je takrat furalo v Mariboru?
Uh, začel sem skejtat daljnega leta 92, tu nekje v času po vojni za osamosvojitev. Takrat je bila to otroška ljubezen, hobi, druženje in spoznavanje novega kroga ljudi, s katerimi sem prijatelj še danes. Nisem pa pričakoval, da bo deska moj spremljevalec še 16 let kasneje in da mi bo to toliko pomenilo in da mi bo dajalo tako zadovoljstvo toliko dolgo časa. Saj sem se kot otrok iskal v različnih športih kot so hokej, BMX, smučanje in naposled našel »ta pravega«, ki mi je zaznamoval celo življenje.
Takrat se je v Mariboru furalo vse. Cel Maribor smo prefurali z skejti od samega severa do juga ter od vzhoda do zahoda. Na dan smo »prepušali« tudi do 15 km, saj smo bili na skejtu od jutra do večera. Fural se je praktično vsak robnik v mestu, preskočili smo vsak kanal, vsak bank in vse stopnice ki smo jih videli na poti. Tudi vsaka industrijska cona (Špedtrans v Hočah). Tudi v mestnem parku in v parku pred bivšim kinom Union. Pozimi smo furali v podhodih in v vsaki garažni hiši iz katere nas niso vrgli ven. Furali smo pred hišami v naseljih (Mato, Ico, Kert), kjer smo si izdelovali Rampe, Jumpe, Raile. Furala se je med blokovskimi naselji v Novi in Borovi vasi. Predvsem pa smo se zadrževali na Zdravstvenem domu v Novi Vasi (vsaj 3 leta), smo tam furali cele dneve. Tam smo se družili, drkali trike in se predvsem fajn imeli. Nekak smo se poimenovali ZMF crew po legendarnem spotu v San Franciscu (EMB ali embarcadero, ki so ga v Thrasherju poimenovali po kraticah- Embarco most blunted), le da smo si mi to kratico priredili v ZMF- kar je v zajebanciji pomenilo Zdravstveni most flunted- hehehee, smeh, kr nekaj v bistvu. Vglavnem, ni spota oz. četrti, ki je nebi poskejtali.

Kakšna scena je bila na bivšem mariborskem skejtparku na Taboru?
Bila je tudi super, to je bilo med leti cca. 98 in 2000. Takrat je bil popularnost tega športa v Mb na vrhuncu se mi zdi. Med počitnicami se je tam vsak dan zbralo do 25 skejterjev, kjer se je furalo na polno cele dneve. Prihajala je nova, mlajša generacija, tista moja starejša-prva je že nehala skejtati, zato sem jih malo pogrešal, vendar sem se nekako moral vklopiti med mlajše. Velikokrat smo se dobili z skejterji iz drugih mest, ki so prišli furat, predvsem z Velenjčani (Čukur, Alf, Švigl), Ljubljančani (Petkovič, Mike). Bil je prvi park v Mariboru. Bilo je super, za tiste čase so tam padali taki triki, da se še danes čudim, kaj vse je tam bilo odpeljano. Bili smo tak »nadrkani«, da nas še pomoje Sheckler nebi peljal »hcat«.-hehehe. Drugač pa spet smo cele dneve preživeli tam, se družili in se fajn imeli poleg tega pa fejst skejtali. Čez dan smo skejtali v parku, zvečer pa smo šli direktno ven čagat, vsak dan…

Zakaj parka ni več?
Nevem, nekako je bilo oblikovano neko društvo skupaj z rolerblejderji in se nekako ni zbralo dovolj sredstev za odkup objektov, zato so ga nam tudi posledično odvzeli

Kje se je furalo, ko so skejtpark zaprli?
Takrat smo se selili po mestu. Čez teden smo furali na parkirišču pred Štukom in pod Koroškim mostom, kjer je bil hud Bump in stopnice. Za vikende pa pred takrat novo nastajajočim City centrom v mestu, ki je bil prvi spot v mestu ki je ponujal moderno arhitekturo-klopce, stopnice, gape…Aja pa tud na Trgu Svobode smo se veliko zadrževali čez vikende, kateri je imel še do danes mislim najboljši ledge-curb v mestu in pa sam spomenik Kojak, je bil kot nek wallride. Pa v teh časih smo veliko začeli hoditi okoli po drugih Slovenskih mestih, predvsem v Velenje, Ljubljano, Novo Gorico. Nato pa se je pojavil spot Ghetto pod železniško postajo Tezno, kateri je aktualen še danes.

Pred nekaj leti je Maribor dobil kar velik betonski skejtpark. Ste imeli mariborski skejterji sploh kaj besede o tem kakšen naj bo?
V bistvu je nismo imeli, smo pa si zato sami krivi. Vedno smo bili vsi pametni, kaj in kako bi imeli… Ko pa je bilo treba stopiti skupaj in se it pogajat z organi pa ni bilo nobenega. Vedno smo bili preveč neenotni.

nollie heel, foto Peter Fettich

Kateri so najboljši spoti danes?
En kup jih je, saj je polno nekih novih zgradb in naselij, ki ponujajo kaj dobrega za poskejtat. Drugač pa je aktualen spot nov Stadion v Ljudskem vrtu. Osebno pa sem še najraje v Skejt parku, kjer je mir in dobra ekipa, katera se ima fajn in skejta, ter se ne obremenjuje kdo je boljši, kdo je slabši, kaj je ta odfural, kaj je oni, in kjer ni šimfanja…Dovolj mi je tam, da imamo dva grind boxa, manual pad in rail. S tem sem čisto zadovoljen. Drugi objekti tudi niso idealni, ampak z malo kreativnosti in volje se da vse pofurat.

Je trenutno v Mariboru dosti starejših skejterjev ali je večina novih generacij?
Uh, samo nova generacija, mlada…ko skjetam z nji mi je že prav malo noro saj sem jim lahko skoraj ata. Ampak so face in od njih zveš marsikaj zanimivega kar se dandanes dogaja v med najstniki in v srednjih šolah in pol primerjaš kak je bilo v naših časih…Od stare generacije fura le še Dado Radič, drugače pa tu pa tam pride tudi mariborska legenda ali skate father Mato, ki je že magister in pri svojih 35 še vedno zna nakazat kako hudobijo. Velikokrat v MB pride Tomi Praunseiz, ki je moja generacija in z njim zelo rad skejtam, ker je eden redkih popolnoma predanih in pozitivnih skejterjev, ki ima res rad ta šport v Slo. Pa še tak hudo fura da je z njim uzitek skejtati. Zato mislim da je on edini od te generacije, ki se še resno ukvarja z skejtboardingom.

Zakaj Maribora ni več v skejtrskih medijih, pa čeprav je drugo največje slovensko mesto?
MB je vedno bil zapostavljen glede tega. Nevem ampak se mi zdi da bi lahko bilo več našega prostora v medijih, ker se tu dobro fura, veliko dobrih skejterjev je bilo in jih je. Meni osebno se pa ne da silit k nekomu naj me poslika ali posname. Nisem taka vrsta osebe. Če me kdo sam povabi v to, z veseljem sprejmem. Zato hvala tudi tebi.

Avstrija ni daleč od Maribora. Ste mariborski skejterji kdaj navezali tudi kake stike s skejterji od tam?
Ja veliko smo hodili skejtat v Lipnico in Graz, ki ima super indoor park…navezali smo veliko stikov ja, predvsem v Lipnici. Včasih smo zahajali tja vsak vikend skejtat in se druzit saj smo spoznali en klapo ljudi, ki so bili full fajn. Velikokrat so nas ti Avstrijci povabili in prirejali pool partyje in piknike po celodnevnem furanju seveda. Spet drugič so prišli oni k nam…Enkrat smo šli tudi skupaj v z njimi v Amsterdam in Munster na eno skejt potovanje. Ta s katerim smo se največ družili ( Štefan iz Avstrije) je sedaj zelo uzpešen poslovnež, ki deluje na Kitajskem in je med drugim bil eden izmed glavnih organizatorjev dogodka ko je Danny Way preskočil Kitajski zid…..

Kdaj te je začel sponzorirati Madness in kako to, da si ostal edini Mariborčan (poleg Valentana, ki je border) na Frame?
Uh Madness me je začel sponzorirati leta nevem. Cca 1997, ko je bil Madness samo eden, v Fužinah na par kvadratnih metrih, katerega lastnik je bil Kliko s katerim sem se tedaj tudi spoprijateljil. Dolgo je od tega. Bila je dobra ekipa z istim pogledom na skateboarding, kot sem ga imel jaz. Takrat ni bilo toliko teh sponzorstev, saj se mi zdi da ni bilo še toliko kvalitetnih skejterjev kot jih je danes. Jaz pa sem bil nekak predstavnik štajerske regije. Cenim to, kar vse so naredili zame in koliko supporta so mi nudili skoz vsa ta leta. Hvala Robi.

Edini na Frame? Nevem je treba vprašat Vegana. Pomoje zato ker sem še edini ostal na MB sceni in sem še vedno sposoben kaj pokazat, s čim je Vegan zadovoljen (njega je težko zadovoljit-hehe) Ja edini zato, ker je dosti dobrih skejterjev v MB, samo ti so danes tukaj, jutri jih ni več. Folk pride in gre, malo se jih pa zadrži na sceni in dela kvalitetno na dolgi rok. Pa zato edini, ker sem pomagal na začetku pri samem zagonu blagovne znamke in sem bil res predan temu. Vegan to vse ceni in šteka. Mislim da danes za sponzorship ni vse v tem da si hud skater, predvsem moraš bit tudi prava oseba z pravim pogledom na stvari in načinom razmišljanja. Vegan je rekel da bom jaz čez 10 let ko bo Frame globalno uspešen prvi imel stolček (službo) v njegovem podjetju, ker mu že od samega začetka nekako pomagam pri prepoznavnosti-hehehehehe.

Menda ti je Jazbinšek ponudil, da bi šel zraven njega v ZDA?
Ni mi ravno ponudil da bi šel zraven njega, kot dobremu prijatelju mi je pa rekel, če bom kaj hodo okoli v LA-ju da lahko prespim pri njemu. Ja včasih sem dosti z njim skejtal ko je še bil v Slo. Saj sem velikokrat šel v LJ in prespal pri njemu…Mare je bil faca… Kak je on takrat trgal na skejtu, to je bilo nekaj neverjetnega, to so na Cankarju padali taki triki eden za drugim. Ko sem odraščal na skejtu je bil moj vzornik, skejtat z njim je bil privilegij, saj sem tudi sam zelo napredoval. Še danes ga zelo cenim…

switch varial heel, foto Peter Fettich

Si bil del prvega Madnessovega skejt muvija?
Sem bil ja, to je bilo pred kakimi 9- imi leti. Sem imel notri nekaj trikov To je bil film z naslovom Kliko project, kateri je bil samo v eni kopiji in je bil viden samo na premieri, od takrat dalje pa noben ne ve, kje je ta film. Full bi ga rad še vsaj enkrat videl.

Kako je bilo snemati za "Mad World" in za "Human Error" hkrati?
Ni bilo lahko uskladit, ker se je snemalo istočasno. Sam sem se bolj želel posvetiti Mad Worldu, ker sem želel imeti part v Madness muviju, ker sem že tak dolgo tukaj, pa še Human error je tak na hitro prišel in sem si rekel da bi se raje posvetil Mad worldu, ker sem pravi part za Frame že imel v Slowly going nowhere. Pol pa se je zgodilo to da sem v obeh imel nekaj na pol namesto da bi v enem imel cel part. Sem pa kar razočaran da nisem imel večjega parta v Madnessu.

Si zadovoljen z vsemi svojimi parti, kar si jih posnel in zakaj?
Najbolj sem zadovoljen z Slowly going nowhere, ker je to bil moj prvi pravi part, ki mi največ pomeni in prvi v kateri se je delal načrtno in v katerem sem čutil medsebojno relacijo med mano in Veganom (snemalcem). Čutiti je bilo medsebojno spodbujanje in vsi smo imeli isti cilj- posneti dober film. Delalo se je na polno, dal sem maksimum iz sebe in to je to. Čeprav po drugi strani še je dosti trikov, ki sem jih želel posneti in jih nisem in bi še lahko dal malo več iz sebe. Drugač pa smo se imeli super na vseh snemanji, bili smo prvič v Barci in povsod drugod, bili smo kot team in zabavali. Poleg vsega je to najpomembneje.

Za Human error pa Mad world pa sem že povedal, da nisem bil zadovoljen, po drugi strani pa sem se v njih pojavil in sem bil del tega oz. en kamen v mozaiku celote…

Kam vse ste šli na premiere "Mad World" in kako je bilo?
Bile so Zagreb, Sarajevo in Beograd. Jaz sem šel le v Sarajevo, kjer je bilo super noro. Šli smo s kombijem cel Team, ko se itak full redko vsi dobimo na kupu. Drugač pa se je skejtalo bolj malo (beri nič). Itak beseda da besedo je blo eno pivo, pa rakija. Vsi Riderji katerih ne poznam tak dobro in nismo veliko skupaj so mi bili face, vsak po svoje zanimiv, veliko smo se smejali… Pač bolj party. Drugač pa dobro mesto za skejtat, kjer se vedno kaj dogaja, kjer so prijazni ljudje s katerimi smo navezali tudi stike in prijateljstva. Obiskali smo tudi trgovino Madness v Sarajevu. Drugač pa se je na premjeri zbralo veliko ljudi…Fajn, lepa izkušnja. V državah bivše Juge se vedno kaj zanimivega zgodi, vedno te kaj preseneti, čemur se lahko samo načudiš. Full sem si želel iti v Beograd pa je nekaj prišlo zmes, zato mi je žal. Baje ta je bilo tudi noro.

S skejtom si prepotoval večino Slovenije. Kateri kraji so najboljši za furat in zakaj?
Rad sem zahajal v Velenje, Trbovlje, Novo Gorico. Tam bili hudi spoti in predvsem prijazni ljudje. Bili so sproščeni skejterji ki so skejtali z užitkom in niso bili »pametni« in »šimfali«, kdo je kak trik odfural, kdo je dober in kdo ni. V krogu takšnih ljudi sem vedno najraje skejtal. Thanks Tomi Praunseis, Daggers team Velenje, NG- Davor, Fido in Vogrinčič brothers. Rad skejtam tam, kjer se dobro štekam z ljudmi in kateri so istomisleči- starejša generacija. Rad sem fural tudi v Ljubljani na Cankarju, ampak pred 12-imi leti ko je tam bil dom prvega in originalnega Cankar teama. Marko Jazbinšek, Ali En, Hefe, Mike. Nenazadnje so to bili moji idoli, ki so tiste čase tak hudo furali. Nikoli ne pozabiš, ko si majhen, tistih ljudi, ki so ti bili idoli in so ti dajali inspiracijo in motivacijo. To so bili drugi časi, predvsem kaj se tiče pojmovanja in pogleda na skateboarding.

ollie, foto Aljaž Sedovšek

Maš kako dobro zgodbo o Alfu?
Joj teh je ogromno-miljon,samo več kot polovica jih ni za v javnost, da se spomnih enih par ko smo skup skejtali. Joj kak je blo fajn z njim furat, nikoli ni blo dolgčas, super nepozabno doživetje. Recimo:
- to da je prišo na skejtanje z kačo (pitonom) in ga spustil da se je prosto plazil naokoli po travi, betonu, med folkom itak se mi zdi še normalno zanj.

- enkrat smo bli v enem kafiču po enem skate contestu na afterju in je bil oder za nastope in vzel kar eno mizo iz gostilne (marmorno) si jo postavil navzdol in vzel skejt, ter delal Crookse na njej. Itak pa je bilo polno folka, ki so sedeli v kafiču ta čas. Al pa da je splezal na šank, si vzel speed ter delal ollie iz njega. Pa lep kafič je bil, da nebi mislili da je bla to neka beznica oz ala metelkova stil. Pa tut je enkrat splezal za tiste čase kar na dokaj novega Mercedesa karavana, ter si vzel speed po strehi pa delal dol isto ollie in bonelesse….

- joj. Smo šli na nek kontest z Velenjčani. Avgust in super vroče je bilo, furali cel dan, pomoje 8 ur skupaj in vsi prešvicana in dehidrirani v nulo, pa smo lačni zvečer, ajde gremo jest nek fast food. In on reče da bo burger z vsem sam brez mesa….ko ga dobi potegne iz prešvicanih hlač nek časopisni papir skupaj zvit, ki je že bil plozoren od vsega švica in vsega, pa še zalepljen je bil s izolirnim trakom (črnim). Ko je odprl to je imel notri Pariško salamo in si jo da v burger namesto mesa. Si predstavljaš da je to pol pojedel….

Koga na mariborski sceni najbolj pogrešaš in bi ga rad spet videl na skejtu?
Dosti je teh ljudi, predvsem prijateljev iz samih začetkov, ki so me navdušili za skejtanje. Ti so že vsi starejši in vsak je v svojih vodah. Eni imajo družine, drugi so poročeni, tretji tekajo New York maratone, četri so doktorji znanosti, peti Rapajo. Kljub vsemu so še vedno v stiku z skateboardingom in spremljajo sceno ter štekajo zakaj se gre. Zato se velikokrat ob pijačah pogovarjamo o skejtanju, obujamo stare spomine. Nenazadnje so mi tudi velikokrat pomagali ko sem bil brez motivacije za furanje in so me vedno vzpodbujali in stali ob strani. Zato hvala vsem.

Drugač pa glede samega skejtanja mi je najbolj žal Alija Godeca da je nehal, škoda, saj je že pred 8-mimi leti fural switch flip to switch backside tailslide shove-it out. Bil je res hud…..

Trenutno snemaš za kak video?
Ne, trenutno ne snemam za nič. Imam še veliko posnetkov, ki niso bili objavljenih v nobenih videih. Večino pa bom snemal le še zase. Ampak to sem rekel tudi po prvem Frame videu, pa mi enostavno ni dalo mira in me spet premamilo. Če bo kak zanimiv projekt se ga bom z veseljem udeležil. Posnel bom kakšen trik, klip(za internet page, reklamo) s katerim nameravam pomagati pri promociji blagovnih znamk Madness in Frame, saj jim to dolgujem in je to moja obveza, glede nato da so me podpirali dolgo obdobje.

fs shove-it bs nosegrind revert, foto Peter Fettich

Frame je izdal dile zate, za Praunseisa in za Dragana. To pomeni, da ste sedaj PRO ali ste pač dobili svoj shape?
Za nekega Proja se jaz nimam, ker si ne smemo zatiskati oči, ker je jasno kak je potrebno furat za ta status. Nenazadnje vemo kak ljudje okoli po svetu furajo in nimajo sponzorshipa. Tisti, ki so bili malo v tujini (recimo Barcelona), vejo o čem govorim.

Mi pa po drugi strani to tudi veliko pomeni, saj je to neke vrsta priznanje za mojo posvečenost skateboardingu, ki traja že 16 let. Daje mi osebno zadovoljstvo, saj po vseh teh letih dobivam nazaj nekaj (model s svojim imenom) kar sem v to vložil oz. ogromno sem v to vložil. Tu mislim na čas, predanost, ure in ure in dneve treniranja določenih trikov. Šel sem skoz različne faze in tudi krize, ampak sem se skoz uspel obdržati na sceni, kar ni tako enostavno v tako dolgem obdobju. Ko bom starejši in bom pogledal na ta deck z svojim imenom me bo s ponosom spominjal na mojo kariero in na vse lepe trenutke ki sem jih prezivel na tem kosu lesa. To tudi Vegan šteka in se mu tudi zato zelo zahvaljujem. Je pa vsak mulc, ki je začel skejtat je imel željo, da bi nekega dne imel desko s svoljim modelom in jaz nisem bil izjema..

Kako pa je s poškodbami po vseh teh letih?
Nekih resnih poškod moram priznati nisem imel. Priznam pa da je moje telo že zelo načeto in izčrpano. Boli me hrbtenica,kolki v kolenih me skeli ob jutrih in komaj včasih vstanem iz postelje. Nevem vsi mi pravijo, da bom to lahko povedal ko bom star 40. Nočem niti pomislit na to kak bo šele takrat, če že naši dedki in babice jokajo da jih vse boli pa niso 20 let skakale vsak dan po betonu in na dan naredile 200 ponovitev trikov. Pa si zračunaj kolk je 200 x 365 x 16. Pa še ni nobenega blažilca pri pristankih-pristanek direkt na beton. JoooooJ. Samo kaj pa naj če imam rad skejtboarding in ne morem brez njega.

Kaj pa počneš ko nisi na skejtu?
Zadnje čase sem pisal veliko diplomo. Rad tudi Snowboardam. Drugač pa rad gledam šport po tv-ju in v živo. Gledam video Lakai, Trilogy, Mouse….Razmišljam o trikih, katere in kje bi jih rad odpeljal. Rad grem ven z prijatelji, na piknik kaj prigriznit in kaj spit…… s katerimi obujamo stare skejterske spomine in kaj vse smo doživeli na skejt contestih, katero bedarijo smo naredili, kako je bilo včasih fajn ko smo hodili 6 let zapored v Munster na World Championship of skateboarding…dostikrat oz skoraj vedno pa pridemo na to kaj vse je Alf naredil. Čimbolj se skušam imeti fajn no pa uživat v krogu dobrih, pravih in pozitivnih ljudi….

foto Aljaž Sedovšek