Tomaž Praunseis

portret, foto Jani Kukec
Tomažev širok nasmeh namiguje, da se na skejtu zabava, kot da je pravkar odpeljal svoj prvi ollie. Ko oceniš njegovo starost, se počasi začneš zavedati, da je svoj prvi ollie odpeljal že pred mnogo leti. Ko pa ga enkrat spoznaš, pa v prvi vtis ne podvomiš nikoli več. Skejtanje nam vsem daje ure in ure veselja, a veliko več tistim, ki skejtanju dajo tudi kaj nazaj, kot to že leta in leta počne Tomaž.


Kdaj in kako si začel skejtat?
To leseno vozilo na štirih koleščkih, sem prvič zagledal, ko sem bil star sedem let, zgodilo pa se je na otoku Pašman. Bil je to na nekem odcepu ceste, ki sem ga lani ponovno obiskal in se tam malo vozil z rolko. Občutek je bil res kot kakšen (časovni skok – time loop) :-). Res zanimivo podoživljanje občutkov, ko prvič vidiš neko stvar v življenju, pa se ti zdi res nekako uaaaaa, jooooo, fajnnnnn, pa sploh neveš, da si se zalubu (hehe), od takrat se pravi 1988, nekako negujem te lepe trenutke sk8anja... Ja no... Bilo pa je to na Pašmanu. In sicer nek fant iz Kranja je imel je to rumeno majhno plastično rolko. Ko sem verjetno ves otopel tam stal, mi je rekel, da se lahko malo vsedem na rolko in se tudi sem! Že isto poletje sem se po kampu na Pašmanu vozil z majhnimi plastičnimi rolkami (kondorčki), ki sem si jih sposodil od fantov iz kampa. Kasneje pa sem hujskal za rolkami, ki sem jih videl v sestrinih revijah Bravo. No in prišel je dan, ko smo se s starši odpravili v mesto Radeče, v papirnico in tam sem jo zagledal!!!!! Nežno zelene barve dolgo cca 60cm in široko cca 20cm(lesena) rolka. Mamo sem prosil že kakšno leto prej, pa ni bilo nič, tedaj pa so mi jo kupili. Njena grafika sta bili nalepki zgoraj in spodaj, na njih je bil nekakšen strip v katerem so nastopale rolke, ki se pogovarjajo v srbohrvaščini. Bila pa je od proizvajalca SPORT 2000, kateri je drugače izdeloval loparčke za ping-pong in podobo... Od takrat naprej sem se vsak dan vozil sede po sosedovem hribu in tapkal (tik-tak) navzdol po ravnem in v hrib) po dvorišču z sosedi.

Kako se je Trobvlje v tem času spremenilo? Več spotov, manj?
S časom se spreminja vse, tudi infrastruktura mest. Prav tako je tudi v Trbovljah, je nekaj nove infrastrukture, večinoma biznis staf Špar...v redu spoti za podrsat. Z folkom je enako, le da se mentaliteta, oziroma usmerjenost misli usmerja čedalje bolj v potrošništvo ozr. to rabim in morem imet TO. Huuhhh. Folk se poistoveti s plastičnimi škatlami z ekrani, na začetku je vesel, nakoncu pa zafrusrtiran. Televizija = moneypulacija. Dobro pa je da smo v Trbovljah še malo (Bogu za hrbtom). Čeprou pa se je in se ful stvari razvija v Trbovljah... (alternativa-muzika,kultura- Laibach, Not the same, En-Knap,….) lokalni snow park, mlade punkrock skupine, verjetno pa se začne graditi tudi youth hostel-so v Mladinskem centru zelo aktivni na tem področju. TRBOVLJE DO TOKIA. Pa tut verjetno smo imel prvi betonski kvorter v Sloveniji.
Če je več ali manj spotov? Menim, da jih je vedno bilo in jih bo, ker se lahko pofura vse in se bo, kjer se koleščka vrtijo. Odvisno je kam je usmerjena tvoja kreativnost. Mi podomače tu pravimo da nismo aklih (beri razvajeni) pri stvareh, smo bolj na houdre ( beri ˝po domače˝).
Sliši se stavek: KJR BO GUVUARU!.... in res je!

crailslide, Trbovlje, foto Fettich

Kako dolgo je obstajal stari skejtpark?
Tisi ˝stari˝ skatepark ni bil toliko star, pred približno tremi leti smo objekte prenovili in jih prestavili na igrišče kjer je zdaj ta novi park-Ledenica. Vendar so že prej bili te objekti na tem igrišču, kjer so sedaj, naredili smo jih pa sami, ozr. S pomočjo PUNK ekipe, ki smo se prej vsi skupaj družili (THC- Trbovlje hardcore ekipa). Tudi prej je bil na tem igrišču mini ramp lesene konstrukcije in plošč iz steklocementa, ki so se že v prvem dnevu začele lomiti. Vzrok za lom teh plošč pa je pamet nekega arhitekta, ki si je dobesedno pobasal denar v žep, ker je bilo denarja, ki smo ga dobili od občine veliko. No, stvar je taksna, da smo mu dali načrt na katerem je pisalo kakšni morajo biti materiali, on pa je zaradi profita storil posvoje – BARABA!!!!!
Park na prejšnjem igrišču pa nam je omogočila plesna skupina EN – KNAP, katre ustanovitelj je Trboveljčan Iztok Kovač. Z Iztokom sva pripravila gibalno plesno sk8erski projekt, ki se je odvijal na Cankarju (LJ) in sicer je bila to prireditev za dan državnosti. S skaterji: Miha in LukaVog, Tibor Rep, Primož Jan smo naredili nekakšno skate koreografijo imenovano, ensk8. Sodelovali pa so še slovenski plesalci. Zato so bili potrebni tudi objekti, katere sem zrisal (piramida, hip quorter in curb. Naredil jih pa je mizar Cestnik v Trbovljah, pri katermu smo kasneje naredili tudi sedanji park. Skratka….ko je bilo proslave ob dnevu državnosti konec, niso vedli kam z objekti in tako sva se z Iztokom dogovorila, da jih slovenska vojska , pripelje še isti dan (noč) v Trbovlje. In voilla..., imeli smo še dodatne objekte. Čez približno tri leta pa smo s pomočjo Mladinskega centra Trbovlje pri programu MOVIT prijavili projek za mlade Miniramp - Valzabave, kot smo projekt piomenovali. To je to. Če čakaš, da ti bodo drugi zgradili dober park, ti ga nebodo. Pomoje mora bit sk8erji za skejterje, da je park dober...
Ja, pa še prej smo gradili rampe cca 15let nazaj. Res je da so bile bolj smešne, vendar smo res uživali in skejtali po dobesedno cele dneve. Malo zatem smo z pomočjo tovornjaka od frendovega očeta, odšli v Medvode po objekte starega skate parka izpred Tivolija, ki je bil v Ljubljani. Od tipa, ki je imel prvi skate šop v Sloveniji, smo jih kupili za res malo denarja, katerega smo zbrali sami.

Leta 2006 ste z Evropskim denarjem zgradili zelo dober miniramp in kasneje še celotem skejtpark. Kako ste lahko prišli do teh sredstev?
Program: MOVIT (za mlade). Zasnoval sem projekt, nabral folk, skiciral miniramp in akcija. Brez mizarstva Cestnik (Jani pa njegov sin Jan), ter MCT-ja -Mladinskega centra Trbovlje to nebi ratalo. Res pa je da moraš bit vztrajen, pa vse pride!

fakie big spin, BTC Lj, foto Kukec

Imate kaj težav s prebivalci v bližini skejtparka?
Že prvi dan po otvoritvi so se sosedje pritoževali nad hrupom., kasneje pa smo minico ogradili z lesonitnimi ploščami in nekoliko izolirali ramp. Kasneje je bilo vse okej, pa tut jaz sem forsiral kot ata, da so se smeti pospravljale, ozr. ufural red in disciplino- Mirno!!!!hehe….

Kako bi komentiral vodoodporen les, ki ste ga uporabili za objekte? Misliš, da
bi se lahko našel kak bolj vzdržljiv material (mogoče beton)?
Glede na to, da smo ga moral naredit sami, pa znanje,ki ga imamo in smo ga imeli možnost dobit, je blo znanje mizarjevo, tko da veš v čem govorim...
Je pa res da je doba cementnega parka dalša, pa fajn je da se objekti ne premikajo, ker se drugace vsa konstrukcija rahla. Pa tut brust koping v cementnih krivinah je bols filing, itak...

Kakšne načrte imate s tem parkom za naprej?
Glede parka je stvar v rokah ljudi, ozr. mladih, ki se tam zadržujejo vsak dan. Osebno sem forsiral, k vzdrževanju, funksionalnosti in čistoči parka in moram reči, da se je malo prijelo, vendar folk še vseeno nerazume, da se stvari ne naredijo same. Nažalost imajo mladi stvari za samoumevne in jih boli.

Ste za denarno pomoč pri skejtparku pristopili tudi do naših dveh distributerjev?
NE. Škoda, da tadva bolj ne podpirata scene v smislu gradnje dobrih parkov.

5-0, Zagreb pool, foto Skok

Kako pa vam je uspelo narediti betonski kvoter zraven igrišča? Ste dobili kako dovoljenje?
Zgodba sega vsaj 14let nazaj. Smo rolkali na tem igrišču, ki se imenuje Partizan, za sabo pa ima še zgodovino ustanovitve atletov SOKOLI, takoj po 2.svetovni vojni mislim da. Oskrbnik, ki je tam živel je bil kul in nas pri tem podpiral, zato smo takrat z našo prvo sk8 klapo zgradili kvorter. Si sploh nemorš mislit kakšna scena pa užitek je bil takrat to. Poleg smo imeli še par drugih objektov, železen fun box (70*70*30cm), pa flat rail. Tam sem se prvič naučil rok tu fejki, pa tail tap, pa dobil ob padcu na roko (zapestje) brazgotino, ki mi je ostala – lep spomin. Se celo spomnim, katero rolko sem imel takrat pa vse ostalo- najboljši časi so bili takrat. Sedaj pa je kar nekaj, kar si nekateri skejterji predstavljajo, kot da so v nekam filmu, al kaj.

Kakšna pa je skejt scena v drugih krajih v Zasavski regiji?
V Zasavju se nekaj miga. Vendar ljubezen velikokrat ni prava. So nekateri borci. Ledenica crew nekako vstaja v bolj majhni zasedbi- majhni vendar resnični. Pravijo, da smo knapi zategli. Je že prav tako. Kot pravijo, vsako tele ma svoj vesele!

Baje, da imaš zelo rad krivine. Kaj bi naredil, če bi vam v Trbovlju ponudili skejtplazo popolnoma brez krivin?
Krivine so mi ratale res fajn. Čisto drugo je kot štenge pa krbi. Sem ugotovil, da mi trenutno najbolj pašejo v telo, čeprav mi paše skejtat vse, ker se tako najbolj zabavam, mal tizga mal tega, pa je carsk lega : ).Rolkaj vse, povsod, vedno... si rečem. Tudi če bi bla plaza brez krivin bi bila zabavna….bi pa tut kakšno sam dozidal.:)

fakie nosegrind 180 out, Barcelona, foto Kukec

Menda je tvoja dnevna rutina okoli dve uri skejtanja od desetih dalje in potem izpod tuša direkt na delo v Ljubljano?
Ja, tako pač življenje nanese. Ampak včasih tuš odpade, hehhe.

Se ti zdi, da imaš sedaj drugačen pogled na skejtanje kot v rosnih letih?
Včasih se moram mal opomnit da ga mam. Stare mame zdaj razumem, ko pravijo, da je blo včasih vse drugače. Res pa je da izkušnje naredijo svoje, če živiš nek lajfstajl si ga prirediš po svojem pogledu na stvari, ozr prirediš na sebe. Ko pa razmišljaš kaj ti to rolkanje SPLOH pomeni, razmišljaš drugače. Mal je fajn ven stopit iz povprečnih okvirjev. Spran mozak ni kul! No, res je da ga hočeš ali nočeš spranga maš, veš ali ne, nekje ti ga vedno perejo. Z nekaj lastnimi izkušenjami, treznimi razmišljanjem in kančkom igrivosti se ti lahko pa tut mal ˝posvoje˝ poštima glava in duša, oziroma zavest. Skejtaš ker te to veseli, veseliš se trikov, ki se jih naučiš in se ne zafrustriraš, ko vidiš, da je nivo, na katerem si, neprimerljiv z nivojem v tujiniJ.

Kako pomembna se ti zdi poznavanje skejterske zgodovine? Misliš, da to današnje generacije sploh zanima?
Zgodovina je zanimiva in sodi k prejšnjemu vprašanju.

Vsi pravijo, da si zelo pozitivna oseba - te je v skejtanju sploh kdaj kaj motilo?
Zanimivo. Motilo me je in me še vedno motijo opredelitve in čenče mlajših rolkarjev, ki so kot stare babe. Ni fajn če se tega navlečeš. Vsak je posameznik in normalno je da je drugačen. Sk8 or daj – folk to govori, pa sploh neve, kaj to pomeni.

fs boardslide to fakie, Barca, foto Kukec

Kdaj in kako si prišel na Madness, Frame in Eastpak?
Madness zgodba sega že zelo dolgo nazaj. Pred kakšnimi 10 leti je Jaka Šlamberger distribuiral sk8 robo. Odkupoval in prodajal pa jo je tudi Robi A. iz Trbovelj, s katerim sva zelo veliko skupaj boardala. Robi A. me je tudi snemal in pokazal posnetke Jaki Š. Potem smo skupaj šli v Munster gledat svetovno prvenstvo v rolkanju. Jaka Š. mi je kasneje ponudil badžet. Nato je Kliko (lastnik prvega Madnessa) odprl prvi Madness v Fužinah in tudi on je dobival robo od Jake Š. Kliko je nato sam prevzel distribucijo in zato prevzel tudi skaterje katere je podpiral prej Jaka, med njimi je bil tudi Pen Luka – Penkalo. Z Frame-om se je začelo vse skupaj na kontestu v Lipnici (Avstrija). Tam sem srečal Vegana, ki sem ga navidez poznal že od prej. Povedal mi je svojo vizijo in koncept. Takoj sem bil za stvar, ki jo fura nekdo, ki ve za čim stoji. Mesič te znamke mi je res tapravi in sem vesel, da sem del tega!!! Za Eastpak, pa je stvar stekla preko Uroš Kovača – fajn fant. True skateboarder. Ful HVALA: Frame(Vegan Tomi), Madness (Kliko) in Eastpak (Tomaž), da me podpirajo pri tem kar delam!!!Aja pa hvala tut Kukatu, Fetihu, Brkotu, Veganu, Skoku, Babniku za futič in fotke…Pa sori če sem še koga pozabil.

Bosta s Kovačem za Eastpak posnela tudi kak promo?
Nekaj se pogovarjava...vendar se še ni nič fiksnega. Verjetno bova konec leta nabrala klipe vsakdanjega skejtanja. Jam sešnov:).

tail slide, Celje, foto Knifič

Si že posnel svoj najboljši part ali misliš, da ga še boš?
Vedno, ko snemamo za nek film si rečem: ˝To je to, sedaj pa še samo za dušo naprej˝. Vendar se mi čez par dni že začnejo rolat poglavi nove stvari. Vem, da sem zmožen še več in si tudi želim posneti še....... Telovadit je treba mal več, pa mal porint vse skupi pa gre.

Kovaču si zmontiral njegov promo za "Suicide Ride". Se dosti ukvarjaš z montiranjem ali je bilo to bolj enkratna zadeva?
Z montiranjem se ukvarjam vsak dan saj mi je to služba. Sam glede kakšnih sk8 projektov je najboljše, ko skupaj devaš klipe pa se odločiš kateri trik prej in kateri zatem, pa na muziko daš, pa muziko sploh zbereš…pa uaaa, res sem ko en velik otrok, ko sem pri rolkanju. Drugače delam tudi nesk8 projekte: razne art predstave, pa mladinske oddaje, pa v službi montiram novice za tekočim trakom. Televizija ni zdrava Vam rečem!!!, Totalna manipulacija je. Pa tudi za Eastpak postorim, kar se tiče klipov. Aja pa za Pena sem nazadnje zmontiral – Penkalo projekt.

Torej se poklicno ukvarjaš z manipuliranjem. Se moramo bati, da nam boš opral možgane in bomo poleti vsi na Zrčah počeli, kar se tam pač počne?
Delam, da se preživim. Ti se pa ne pusti! Mal potuhti pa bo!

Kako pa bi ocenil montažo slovenskih skejt muvijev? Si kaj dregal Androta, ko je montiral "Mad World", ali pa Vegana pri "Slowly Going Nowhere"?
Na slovenskem sk8videu prizorišču je zadnje čase dosti the filmov. Vsak že lahko posname sk8anje in ga zmontira. Koliko truda in kakšen filing je v to vložil je pa druga stvar. Pa če je stvar narejena z določenim sporočilom ozr. zavestjo je pa sploh kul. Zato mi je fajn Veganov način pristopa do sk8 video produkcije. Je pa res, da včasih paše čist Trasher stil montaže. Klipi nek punkrok za podlago in gas, surovo, oldskul:).
Dregal sem tako Androta, kot Vegana, ampak z Veganom smo itak celi cajt skupaj sk8al, snemal pa hengal. Z Androtom sm šou snemat le kakšnih dvakrat ali trikrat, tako, da so se stvari dogajale prek telefona, pa kakšnega obiska...

one footed bluntslide, Murska Sobota, foto Babnik

Poleg skejtanja imaš še mnogo hobijev, med njimi tudi jogo. Ti ta kaj pomaga pri skejtanju?
Ja rad telovadim, ker vidim, da telo potrebuje raztegovanje mišic, pa tut sklepi so bolj veseli. Delam neke razgibalne vaje, ki sem se jih naučil, ko sem se ukvarjal z sodobnim plesom in sem hodil po delavnicah. Res kul vaje za telo. Sem si pa sedaj tut kupu knjigo Joga v vsakdanjem življenju in delam neke vaje. Ful fajn, nemors verjet da se res ful bols pocutis. Če se nebi razgibaval, bi glede na mojo konstitucijo telesa skejtal bolj težko. Sicer pa leta povejo vse pri vsakemu – Ju ken ran, bat ju ken not hajd!

Se razgibavaš tudi pred skejtanjem?
Trudim se razgibibavat vedno, vendar mi to rata le kakšnih 50%, ker sem včasih tako napaljen nad vožnjo z rolko, da enostavno strečing preskočim. Se pa potrudim po sk8anju, ko je telo še toplejše, pretegnit. Se pa naredi, da se včasih tudi že doma preden grem ven...

Kaj pa izleti v hribe?
Sem tak tip človeka, ki potrebuje naravo. Mi sprosti glavo pa duha. Pozimi velikokrat vzamem snoubord podpajsko, pa grem hodit v hribe, potem pa posurfat bele valove.

S punco sta prehodila Španijo... Si imel skejt s sabo? Koliko kilometrov sta tako prepešačila?
Zato potovanje sva se odločila, ker nama je to bil to nek izziv. Odpraviš se na pot, za naju dolgo 580km in veš, da boš vsak dan hodil. Vsak dan je bil drugačen. Bilo je veselo, velikokrat pa tudi naporno, ponavadi nastopi tudi vsaj en dan ko zboliš. Tudi pri nama je bilo tako, imela sva vročino in jaz sem bruhal celo noč. Nekako se ti telo prečisti in ufura nov ritem, ki si ga že fural prejšnje dni napoti. Drugače si vsak dan le ti, tvoj ruzak, ki mora bit čim manjši, plastenka vode in pokrajina po kateri hodiš. Na takšnem potovanju se ti utrne marsi katera misel in prikaže marsi katero spoznanje, ki ga že odprej veš vendar se ga nezavedaš, ža sama lakota in žeja nista več tako samoumevni. Vem da se vse skupaj sliši čudno vendar dejansko tako JE. Rolke nisem nesel sabo in sem jo velikokrat pogrešal, tako, da je zame vse skupaj bila nekakšna terapija. Pa v vasicah, ki so Bogu za hrbtom najdeš res zanimive spote…. Bi bilo zanimivo, če bi bil kdo od klape za takšno ekspedicijo z skejti. Ja, ta pot se imenuje Camino de Santiago (ozr. pot sv. Jakoba) in se začene na Špansko-francoski meji ter konča v Santiagu. Cela je dolga 870km, midva pa sva mislila, da bova imel premalo časa in sva zato spustila nekaj začetnih kilometrov, katere sva nakoncu dodala z še eno dodatno mini ekspedicijo čez rt najbolj zahodnega dela Španije J. Sedaj že razmišljava o ponovnem podvigu cele poti. Bilo je eno mojih najlepših doživetij do sedaj.


Imaš kako zanimivo zgodbo iz tega potovanja?
Zanimiva izkušnja je bila se zbuditi se v nov dan ob 6ih zjutraj in nevedeti kaj te čaka v tem dnevu. Vsak dan je bil res nov dan.

Je to bilo takrat, ko si bil v Barceloni?
Ja dva dni preden sva se odpravila na Camino de Santiago v mesto Burgos, sva prespala pri prijateljici v Barceloni in sčekirala mesto. Vedno. Ko hodiš po mestu najdeš nove spote, čeprav si že parkrat bil tam.

nollie bigspin, Ajdovščina, foto Fettich

Tvoj fizioterapevt ni preveč navdušen nad stanjem tvojih kosti...
Mičo mi je fajn prijatelj in zelo veliko ve o telesu, poškodbah in stvareh….Vsak skejter, ki to počne nekaj let vsak dan, ima hoče noče že kr obrabljeno telo. Pomisli koliko krat te vrže po tleh po asvaltu in to skoraj vsak dan ali večkrat nadan. Z leti pridejo naplan stare poškodbe. Sem včasih vsak dan skakal čez gepe, sedaj zelo malokrat. Če bi radi neko fizično aktivnost kvalitetno in veselo počeli in v tem uživali je treba telesu nekaj dati, ne pa samo jemati.

smith 180 out, Trbovlje, foto Fettich

Udeležiš se skoraj vsakega kontesta. Kaj ti pomenijo?
Mi je fajn vidit ljudi na kontestih, katere že nekaj časa nisem videl, pa se pogovarjat z ljudmi preko vožnje z rolko, pa še izlet je. Motivacijo dobim, ko vidim, da folk napreduje, pa da je čist notri v tem, ker sam želim isto.

Za zaključek pa še pozdravi...
Cel 4.a. bi pozdravil. Vse true spirite z vseh planetu:) hehe....!!!!.

shove-it noseslide revert, foto Fettich